6.8.07

Vodič za začetnike

Na blog sem dodal še eno kategorijo in sicer "članki". Tu bodo nastajali malo daljši zapisi, predvsem o načinih igranja in opisih različnih iger. Na levi strani lahko vidite prvi zapis in sicer gre za začetniški vodič po pokru, oziroma natančneje, Texas Hold'emu. Zapis je namenjen tistim, ki so za poker le slišali, oziroma vedo o njem le par dejstev in bi radi izvedeli kaj več. V zapisu sem se na hitro dotaknil zgodovine pokra in osnove igranja, natančnejši opisi določenih iger in turnirjev pa bodo sledili kmalu.

1.8.07

Mali srpan ali julij 07

Po vrnitvi iz Španije in skorajšnji ureditvi domačega življenja mi je v moji kratki poker karieri končno uspelo sestaviti celoten mesec konstantnega igranja v normalnih delovnih pogojih. Rezultat je sledeč:


Prva polovica meseca je bila krasna, tisti strm spust pa je nekaj zaporednih bad beatov, ko sem zamenjal limite za višje, zraven pa sta še dve neumno odigrani roki. Malo nesreče in nepotrebnega tilta, ampak nič hujšega. Število odigranih rok ni ravno največje, ampak v tem poletnem mesecu verjetno največja možna na štirih mizah. K bankrollu pa je poleg NL igre lepo prispeval tudi prvi cash-in v največjem PartyPoker turnirju, nedeljskemu 300K $ Guaranteed.
Nad svojo igro sem končno zelo zadovoljen. Bad beati me sploh ne ganejo in sem jih začel jemati kot sestavni del pokra. Če veš, da si roko odigral pravilno, potem preprosto sledi rebuy in igranje naprej. K manjšim nihanjem bankrolla in počutja tu pripomore tudi shortstack igranjem ki ga je v svojih zapisih racionalno priporočil tudi Dimmy.
Jasno, kadar pa veš da si odigral slabo in neumno pokvaril dobro delo urice ali dveh, potem pa se je tiltu skoraj nemogoče izogniti. Sem pa tudi tu začel uvajati samodisciplino, v takšnem primeru zaprem vse mize in se odpravim na sprehod po stanovanju, hitro malico, pred TV, skratka stran od pokra za vsaj dvajset minut. Pomaga.

16.7.07

Bo Slovenija (končno) izkoristila priložnost?

Prejšnji teden so v oddaji Tarča na naši nacionalnki razpravljali o mega-igralniško-zabaviščnem centru v Novi Gorici. Če je kdo oddajo zamudil, je v celoti na voljo v nacionalkinem spletnem arhivu. Tule je neposreden link.
Za vse tiste, ki o zadevi prvič slišite: konec leta 2005 je družba Harrah’s Entertainment objavila, da je s HIT-om sklenila dogovor o gradnji velikega igralno-zabaviščnega centra na meji z Italijo. Družbo Harrah bi moral poznati praktično vska pokeraš, saj je poleg velikega števila casinojev v Las Vegasu (Ceasars, Horseshoe) lastnica tudi znamke WSOP. Celotna investicija je bila takrat ocenjena na približno 750 miljonov €, poleg igralnic naj bi kompleks vseboval tudi prenočišča, kongresne prostore, welness center in pripadajoče trgovske in gostinske dejavnosti. Pogoj, nad katerim smo se takrat vsi nasmejali, pa je bil znižanje davčne stopnje, ki je ob togosti naših državnikov vse skupaj postavljal pod velik vprašaj.
Skoraj dve leti pozneje pa načrt izgleda precej bližje realizaciji. Podpisano je pismo o nameri med obema partnerjema in Kar težko mi gre v glavo, da so praktično vsi resorji spregledali, da take priložnosti za preboj v turistično smetano Evrope ne gre zamuditi. Zadevo z davčno stopnjo so rešili zelo elegantno, saj bo le-ta postavljena glede na prihodke in bo tako do 100 miljonov € še vedno znašala tistih 33%, nato pa do 150 miljonov padla na 14%, vse kar bo več, pa znaša le še 8%. Efektivna davčna stopnja se tako zniža na tistih željenih 17%. Če uspe HIT-u res popraviti še koncesijske razrede, tako da bi njim naknadno znižali davčno stopnjo zaradi velikega vlaganja v prostor, potem mislim da takorekoč ni več ovir, da zabrnijo stroji.
Mogoče bi bilo bolje, da bi dotično temo postavili raje v kakšno drugo oddajo, saj se je nacionalna televizija morala prav potruditi, da je nekako našla malo negativizma in poizkusila vnesti kontrast med denarjem in socialno skrbjo. Namesto napovedanega navzkrižnega ognja smo tako videli bolj patetične poizkuse obstreljevanja. Tisti, ki je imel dejansko nekaj za povedati in se je skrbno pripravil, predsednik uprave HIT-a, Niko Trošt, je bil za moje pojme prav nesramno krajšan. A se samo meni zdi čudno vprašanje: "A se bo tristo miljonov vredna investicija splačala? Odgovorite lahko le z DA ali NE!" Pa saj ne gre za kupovanje štruce kruha. Je pa vseeno dosegel svoj namen in dal precej prijazen vtis in zagotovila, da je planiranje obsežno in bolj obširno kot kdajkoli v preteklosti in da bodo pridobljena vsa, tudi neobvezna soglasja.
Želja nasprotnikov, da bi HIT sam gradil tak center, je jasno utopična, sploh pa ima Harrah zagotovo tudi rezervni scenarij in bi v tem primeru HIT tekmoval s preveliko silo. G. Trošt je lepo priznal, da je to priložnost, ki se je ne sme nikakor zamuditi, saj zada močan udarec Italiji in si nabere še kako potrebno prednost pred Hrvaško. Sicer pa močno dvomim, da bosta obstoječi igralnici propadli zaradi novega centra. Jasno, obisk bo zmanjšan, ampak ne vem kako so lahko govorili, da bo HIT zaradi njiju v izgubi. A 51% delež novega centra pa ne bo HIT-ov ali kako? HIT je zagotovo dobro ocenil, da bo dobiček iz novega centra presegal tudi izgube ob črnem scenariju.
Predstavnica "ljudstva", ga. Mozetič, je kljub (ali pa mogoče zaradi) vztrajnemu mrščenju in gledanju izpod čela pustila precej klavrn vtis. Edini protiargument je bil "hočemo vedeti, kdo bo popravil cesto, še preden začnemo graditi." Sicer je sama hitro ugotovila, da je zbrana druščina pretežak zalogaj, ampak pričakoval sem vseeno malce več poudarka na negativnih socioloških aspektih. Prva gospa iz občinstva je v enem stavku povedala več, kot ga. Mozetič v celi oddaji. Res ne verjamem, da je koga prepričalo populistično kričanje "spustite se na realna tla" in posledično primitivno ploskanje.
Ekonomist je bil tipično uradno strokovni, politika tipično pokroviteljska, mi je pa povsem jasno, zakaj je bil iz pogovorov "izključen" župan Nove Gorice. Na začetku mi je deloval smešno, ker ni nikakor vedel, na katero stran bi se postavil, potem pa se je sam izdal, v katerem grmu tiči zajec. Iz obstoječih HIT-ovih kompleksov namreč občina dobiva lep kupček denarja, ki ga v novem kompleksu (neposredno) ne bo. Eh, gospod Brulc, samo lepo pokimajte, pa bo že padel kakšen cekin, brez skrbi.

7.6.07

Verjetno, verjetno...

Danes sem se malce poigral s številkami. Iz ene izmed knjig sem imel v glavi, da je verjetnost, da dobiš tris na flopu, če imaš v začetni roki par, 1:7. Za tris bom včasih uporabil tudi angleško inačico set, saj se mi je že nekako udomačila. Na 6max NLju je namreč prav set tista kombinacija, ki običajno podvoji kupček, saj so namreč bolj prikriti kot flush oziroma straight. Je pa dobro vedeti, kdaj se dejansko splača vstopiti v igro z nizkim parom.
Torej, v roki držimo pocket, oziroma "žepni" par. Izraz žepni izhaja iz dejstva, da je par skrit, da ni očiten, imamo ga v žepu. Recimo, da držimo v roki sedmice. Verjetnost, da bo ena izmed treh kart, ki padejo na flopu, sedmica, je 2/50 + 2/49 + 2/48, kar znaša približno 12% oziroma 1:8. Številka 2 v imenovalcu pomeni preostali dve sedmici, 50/49/48 je pa število preostalih kart, torej 52 minus dve naši minus vsaka, ki pade na flop. Gre za čiste osnove verjetnosti, račun pa ne poda številke za čisti tris, saj upošteva tudi boljše kombinacije, kar pa nas ne skrbi. (Za izključno tris bi morali izračunati verjetnost, da NE dobimo trisa, ter jo odšteti od 1, ampak kot rečeno, tudi s pokrom sedmic bomo zadovoljni)
Verjetnost za set na flopu je torej 1:8, kar v skladu s pravilom o "pot-oddsih" pomeni, da se nam splača vstopiti v igro le, če je pred nami stavo plačalo že 8 ljudi. Jasno, da tega ne smemo vzeti tako rigorozno, saj nam v prid govori dejstvo, da včasih zadošča tudi žepni par sam, poleg tega so pa tu tudi "implied oddsi", torej dodana verjetnost, ki upošteva to, da bomo v primeru, če zadanemo tris, precej zaslužili. Ampak vseeno, klicanje raisa z nizkim žepnim parom, ter izgovarjanje na "hotel sem samo pogledati flop", je stvar, ki pomeni dolgoročno izgubo denarja. Pri pokru se za take ocene uporablja oznaka +EV ali -EV, kar je kratica za estimated value oziroma ocenjeno vrednost.
Zanimala me je pa še ena stvar. Velikokrat pride do situacije, ko držiš v roki pobarvanega asa, torej Ax v isti barvi, še dve dotični barvi pa sta na flopu. Imamo torej možnosti za najboljši flush, ampak nasprotnik stavi v višini pota. Običajno kdo tudi preplača pot, saj se boji ravno tega, da bi kdo lovil flush. In tu pride na vrsto poleg razumnega folda ter ne-razumnega klica še tretja varianta. Namreč, da nasprotnika porinemo all-in, ter ga mogoče pripravimo do tega, da zapre svoje karte. Če nas pokliče, pa imamo še vedno možnosti, da ujamemo flush. Pa poglejmo verjetnosti. Recimo, da v roki držimo dve srci, na flopu sta še dve, torej jih preostane še 9. Verjetnost, da v naslednjih dveh kartah dobimo vsaj eno srce je 9/47 + 9/46 = 38,7%. V primeru, da nas pokliče, bomo torej v približno 39% podvojili svoj kupček, v 61% pa ga izgubili (zaradi enostavnosti predpostavljamo, da ima nasprotnik večji kupček od nas). Jasno je, da je to -EV poteza, če pa upoštevamo, da nam pridejo prav še trije asi, torej 12/47 + 12/46 = 51%, pa pridemo že do pozitivne ocenjene vrednosti. Ampak to je le račun brez tiste možnosti, da se nasprotnik ustraši naše stave in karte zapre. Tukaj ima jasno, glavno vlogo poznavanje nasprotnika, ampak na grobo lahko rečemo, da če imamo z nasprotnikom 100$, nam lovljenje flusha brez upoštevanja asov prinaša 22,6$ izgube. Če je v potu torej približno taka vsota, mora nasprotnik v polovici primerov zapreti svoje karte pri našem all-inu, da nimamo izgube.
Zaključek - takšna poteza se nam torej izplača, če smo prepričani, da nam pomagajo tudi preostali trije asi, oziroma če obstaja velika verjetnost, da bo nasprotnik raje zaprl karte. Načeloma torej opcija, ki je ne smemo zanemariti, a hkrati tudi ne uporabljati prav vsakič. Kar pa tako ali tako velja za večino potez. Spet pridemo do zlatega nasveta:
Variraj svojo igro. A ne uporabljaj tega za izgovor pri neumnih potezah.


23.5.07

Hi, Celia ... Welia

Spodnji video je en velik smeh. Pozorni bodite na globoko dihanje Jeniffer Tilly, ko Patrik pokliče na flopu in pa kakšen fris naredi Phil Ivey, ko pokažeta hande. Malo je manjkalo, da ni bruhnil v smeh, očitno ima le toliko rešpekta do Tilly :]


Tilly je s tistimi pocket kingsi na koncu malce odglumila, ko je videla kakšno neumnost je naredila. Se ji igralska kariera kar lepo pozna :] Očitno se je na flopu ustrašila straighta, ki niti ni bil tako nemogoč. Ne verjamem pa, da bi se Antonius tako usedel na pocket kralje. Recimo, da je check na turnu sprejemljiva odločitev, čeprav bi osebno malce podrezal v pot. Je pa res, da bi bila težka odločitev, če bi moral na mizi TJ7K razmišljati o klicu all-ina z nasprotne strani, saj nihče noče poriniti trisa v očiten straight. Check z dopolnjenim full housom na riverju pa je idiotizem prve vrste. Lepo minibet, okoli tretjine pota in tudi če bi nasprotnik porinil all-in, bi bil edini hand, ki bi se ga bilo res potrebno bati KJ ali KT, pa še to bi bil preprosto bad beat. Kot reče Antonius: "Full house? Well, I can't beat that" :]

PS: Naslov zapisa je iz Monsters Inc., kjer je Tilly posodila svoj glas pošasti z imenom Celia. To je namreč odgovor Sullya, ko ga pozdravi s "Hello, Sulley Wulley!" Če bi sedel nasproti Jeniffer na poker mizi (v istem dekolteju) bi najbrž odvrnil "Hi, Celia... Will-ya?" ;]

13.5.07

Več-nivojsko razmišljanje

Party Poker
No Limit Holdem Ring game
Blinds: $0.10/$0.25
5 players
Converter

Pre-flop: (5 players) Heroj is SB with Q♣ J♦
3 folds, Heroj raises to $0.75, BB calls.

Flop: 7♦ 5♦ A♠ ($1.5, 2 players)
Heroj bets $1.2, BB calls.

Turn: A♣ ($3.9, 2 players)
Heroj checks, BB bets $1, Heroj raises to $2, BB folds.

Pred kratkim sem se preselil na 6maxNL, torej no limit igro, kjer lahko za mizo sedi največ 6 igralcev. Od vseh "cash" iger mi to zaenkrat najbolj sede. Sicer sem se zaradi malo manjšega bankrolla (nedavno prvo izplačilo) preizkušal zaenkrat le na 25$, ampak mislim, da bom kar ostal nekaj časa na 6max. Tu se igra pravi poker, ni čakanja na monster hande, temveč je ogromno kraje blindov, ogromno blefiranja. In pa, kar mi je še najbolj všeč, več ali manj je važna igra po flopu. Zgornji primer handa je eden takih, ki se nenehoma pojavljajo, ko je potrebno odigrati glede na karte, ki so na flopu, ne pa na karte, ki jih držimo v roki. Če gremo po vrsti:
- moj raise je tipična kraja blindov, čeprav hand sploh ni tako slab
- njegov call ne pomeni praktično nič. Brez poznavanja igralca je lahko hand podoben mojemu, lahko je majhen par, ali pa mogoče celo slowplay zelo dobrega handa. Je pa načeloma slaba poteza.
- moj bet na turnu je pričakovan in upravičen. Klasična nadaljevalna stava. Njegov call pa že daje malce sumiti. Lahko da je slab igralec in ima A, ampak z majhnim kickerjem, lahko pa da ni tako slab igralec in slowplaya 55 ali 77. Mogoče se pa ne zmeni za pot oddse in ima v roki dve kari. Skratka, nekaj najbrž ima, tako da pazljivo.
- na turnu pade še en A. Tukaj je moj check zato, ker bi se rad izognil preveliki izgubi ob trisu/full housu in pa dam mu pobudo, da vidim kako bo on odigral. Če bo stavil konkretno vsoto bom pač zaprl, tako ali tako nimam nič
- njegova mini stava je precej dobra, nekaj časa je premišljal, in vse skupaj daje vtis, kot da ima zelo močan hand in poizkuša od mene izmolzsti še kak dolar več. Če bi jaz dopolnil tris ali fullhouse, bi stavil ravno nekaj takega...
- glede na to, da mi njegovo igranje pred in na flopu nista dala vtisa, da je dober igralec, mi ostane še zadnja možnost, da poberem pot. Kontra mini raise, tako da sedaj jaz dajem vtis, kot da držim velik hand in bi rad še nekaj pobral in poteza uspe. Najbrž je v roki držal kakšen K7, mogoče z eno karo.

Primer ni sicer nič ultra posebnega, ampak daje vpogled v tiste hande, ko je potrebno malce razmisliti in poizkušati predvidevati tako, kaj drži nasprotnik v rokah, kot tudi, kaj nasprotnik misli, da mi držimo v rokah. Ogromo je situacij, ko lahko preprosto odigramo glede na karte, ki ležijo na mizi, ne glede na naš hand. Zato je važno, da znamo dobro oceniti teksturo flopa. Nas je zadel ali ne, je pomagal nasprotniku, je možen flush, straight, izgleda nevaren, itd. Spodaj še en hand, poizkusite uganiti, kaj sva držala jaz in nasprotnik. Nagrada, hmm, profil poker igralca po želji :] V naslednjem zapisu bom izdal rešitev in analizo. Namig, zmagal sem jaz, ampak za malo...

Party Poker
No Limit Holdem Ring game
Blinds: $0.10/$0.25
5 players
Converter

Pre-flop: (5 players) Heroj is UTG
Heroj calls, CO calls, Button calls, SB calls, BB checks.

Flop: A♠ 2♣ 4♦ ($1.25, 5 players)
SB bets $1, BB folds, Heroj raises to $3, 2 folds, SB raises to $5, Heroj raises to $7, SB calls.

Turn: 5♣ ($15.25, 2 players)
SB checks, Heroj checks.

River: 7♣ ($15.25, 2 players)
SB checks, Heroj checks.

Results:
Final pot: $15.25

3.5.07

Lifegamboling

Končno še en poker blog na slovenski sceni. Predstavljam vam Dimmy-ev lifegamboling. Dimmya sem na blogu že omenil, po mojem skromnem mnenju je eden izmed najboljših online pokerašov, je pa tudi glavni "krivec", da sem sploh začel igrati poker.
Začelo se je tako, da me je zanimalo nekaj dejstev v zvezi z blackjackom, ki sem ga hotel igrati online, a sva nato prišla do sklepa, da brez štetja kart ni kaj prida dobička. Malo sva še kramljala o športnih stavah in omenil mi je, da že nekaj let igra online poker. Takrat me niti ni potegnilo, prebral sem si malo osnov, tudi on me ni nikoli vprašal, zakaj ne poizkusim. Sčasoma pa se mi je igra zdela vedno bolj privlačna in le vprašanje časa je bilo, kdaj bom odprl račun (uf, šele zdaj sem videl, da sem spregledal obletnico. 20.4 je bilo eno leto od mojega prvega nakazila).
No, skratka, v Dimmy-evem prvem pravem zapisu si lahko preberete, zakaj poker ni igra na srečo, verjemite pa mi, da se blog splača dodati v zaznamke. Dotični zapis bo prišel še kako prav za dokazovanje puncam in staršem, da pri pokru ne gre za srečo. Zapomnite si, za finančni polom je vedno kriv igralec, ne pa karte. Ravno nekaj dni nazaj je na 6max NL mizo, kjer sem igral, prišel junak s šestkratnim buyinom in igral prav vsak hand. Čez kako urico je odšel le s tretjino svojega denarja. Kot bi rekel Nick "The Greek" Dandalos - "The house doesn't beat the player. It just gives him the opportunity to beat himself."

17.4.07

Profil: Doyle "Texas Dolly" Brunson

Življenjepisi določenih igralcev "stare šole" se berejo kot romani. In v primeru Teksaške Dolly je ta roman na trenutke prav neverjeten. V nasprotju z novodobnimi profesionalci, katerih zgodba je ponavadi v stilu "namestil online poker-začel služiti-pustil faks-se posvetil pokru", so ti stari igralci, po duši skoraj vsi hazarderji, preživeli neverjetne stvari. Človek, ki je kot prvi zaslužil miljon ameriških dolarjev s turnirskim igranjem, še zdaleč ni bil izjema.
Doyle Brunson se je rodil leta 1933, jasno, v Texasu. Kot mladega fanta ga je zelo zanimal šport, bil je obetaven tekač in še boljši košarkar. Kljub ponudbam mnogih univerz je ostal v Texasu, blizu domačih. Njegov talent pa vseeno ni ostal neopažen - zanj se je resno začelo zanimati moštvo Mineapollis Lakers, predhodniki današnjih Los Angeles Lakersov. Preden pa je dobil pravo priložnost za dokazovanje, se mu je pripetila neprijetna nezgoda. Med poletnim delom je s telesom instinktivno poizkusil zaustaviti kamenje, ki je zdrsnilo s prikolice, a mu je silna teža zlomila nogo na dveh mestih in sledilo je dolgo okrevanje in sanje o profesionalni športni karieri so se razblinile.
Doyle je že pred poškodbo igral five card draw in takoj uvidel, da je boljši od večine igralcev. Ko je leta 1955 diplomiral, se je zaposlil kot prodajalec strojev za podjetja in na svoj prvi delovni dan je bil povabljen v partijo seven-card studa. V parih urah je zaslužil več kot je znašala celotna mesečna plača in pot naprej je bila jasna. Kmalu je zapustil podjetje in postal profesionalni pokeraš. Kmalu je našel imenitno druščino v obliki Amarillo Slim-a in Sailor Roberts-a in trio je uspešno križaril po Texasu, Oklahomi in Louisiani, ter se udeleževal vsega, kar je dišalo po hazardiranju, najraje pa seveda pokra. Igre so bile takrat organizirane nelegalno, s strani imetnikov raznih igralnic in manj uglednih ustanov, praktično povsod so bile vpletene kriminalne združbe in Brunson je v knjigi "Super/System" ali "How I Made One Million Dollars Playing Poker" priznal, da je bil praktično v "foto finišu s smrtjo", da je večkrat na glavi občutil pištolo in bil nemalokrat oropan in pretepén. A bili so pač drugačni časi in to je bil edini način, kako zaslužiti s pokrom. Druščina je nato po nekaj letih skupaj napraskala miljon dolarjev, za takratne čase spoštljivo vsoto, in se odločila preizkusiti v meki hazarderstva, v Las Vegasu. Ves denar so kmalu izgubili in sklenili so, da bo bolje, da prenehajo s partnerstvom, so pa ostali zelo dobri prijatelji.
Brunson se je ustalil v Vegasu in počasi se je prebil na sam pokeraški vrh. Trenutno si z desetimi zlatimi zapestnicami deli rekord z Johnnyem Chanom in Philom Hellmutom in je eden izmed štirih igralcev, ki jim je uspelo glavni turnir WSOP-ja osvojiti dvakrat zaporedno. Pravo poker revolucijo je leta 1978 naredil z izdajo že omenjene knjige Super/System, ki je še vedno smatrana kot poker biblija. Doyle Brunson žanje med profesionalnimi igralci neizmerno spoštovanje in je nedvomno še vedno eden izmed najboljših NL igralcev na svetu. Ko je izpadel iz lanskega WSOP-ja, je požel sotječe ovacije celotne dvorane. Trenutno ga lahko spremljate v seriji High Stakes Poker.
Poleg kavbojskega klobuka, ki ga le redko sname z glave, sta po njem poimenovani kar dve začetni roki. Prva je T2, katerekoli barve, s katero je obakrat zmagal WSOP, z dopolnjenim full-houseom. Druga je AQ, ravno tako ne glede na barvo, za katero je trdil, da je nikoli ne igra, čeprav smo se lahko tako v prej omenjeni seriji HSP prepričali, da to ni čisto res. Doyle odkritosrčno prizna, da je po duši nepopravljiv gambler in da je večkrat zapravil vse svoje premoženje in si ga nato počasi spet priigral nazaj. Poleg pokra obožuje golf, kjer pa tudi ne gre brez gamblinga. Skupaj s še nekaterimi drugimi poker igralci (npr. Daniel Negreanu) stavijo lepe vsote denarja na vsako luknjo. Njegovo ime je bilo pred dobrim letom vpleteno v določene sumljive posle s preplačanim nakupom in prodajo WSP Enterprises, ki so lastniki pravic World Poker Toura-a, a zadeva še vedno stoji na sodišču.
Brunson je zanimiv vzdevek je dobil povsem po nesreči, ko je na nekem turnirju Jimmy "The Greek" Snyder narobe prebral njegovo ime in ga namesto "Teksaški Doyle" predstavil kot - "Texas Dolly". Ime se je takoj prijelo in profesionalni kolegi ga tako nazivajo kar Dolly. A njegov slog igre je daleč od punčkastega, saj goji solidno, dokaj zategnjeno in nadvse agresivno igro, ki vzbuja spoštovanje tudi s strani najboljših igralcev. Kot pravi sam: "It's not the cards that you have all the time that makes you a winner or a loser. "

Viri - Wikipedia in Super/System.

22.3.07

Nadaljevalna in poizkusna stava

Poker je igra informacij. Več informacij, kot nam uspe zbrati, v boljši položaj se postavimo v primerjavi z nasprotniki. Spremljanje nasprotnikov, tudi ko nismo v igri, opazovanje njihove agresivnosti, višino in količino stav pred flopom, vse to so stvari, na katere moramo biti pozorni. Ko pa smo mi aktivni v igri, moramo pa sami izvleči čimveč informacij.
Zaobvladati igro pred flopom ni tak problem, na voljo je toliko nasvetov in bolj ali manj uporabnih tabel, da mora vsak začetnik v mesecu ali dveh dobiti dober občutek o moči začetnih kart in pomembnosti pozicije. Igra po flopu pa je stvar, kjer se začnejo ločevati dobri igralci od povprečnih. Povprečni igralci tako predvsem zanemarjajo dejstvo, da je potrebno tudi po flopu igrati agresivno. Nadaljevalna stava je ena izmed najbolj osnovnih stvari, a naredi ogromno razliko. Predstavljajte si situacijo, ko dobite pred flopom v roke AK, ustrezno povišate, nekdo vas pokliče, nato pa pade flop 4Q9. Ne tako redka situacija, kaj? Povprečno bodo vaše karte zadele flop le v tretjini primerov. Povprečen igralec bo tako tukaj le checkal in odločitev prepustil nasprotniku. Če pogledamo iz nasprotnikovega zornega kota, je slika takšna: nekdo izmed igralcev je povišal pred flopom, kar običajno pomeni močne karte, a nato na flopu checkal. Torej je očitno zgrešil flop. V primeru, da nasprotnik stavi, ste vi na slabšem z informacijami. Stavi nasprotnik zato, ker ima dejansko nekaj v roki, ali zato, ker ste mu ponudili možnost, da z blefom pobere pot?
Če ste flop dejansko zadeli, potem stavite z namenom višanja vrednosti vaše roke, in gre za vrednostno stavo. Nadaljevalna stava pa je v bistvu pol-blef. Če pred flopom višate stavo, morate nato v večini primerov staviti tudi na flopu in s tem še naprej dajete sliko, da v rokah držite močne karte, nadaljujete agresivno igro pred flopom. Sedaj je nasprotnik tisti, ki mora ugibati, kaj držite v roki. V večini primerov bo že nadaljevalna stava pobrala pot, saj flop lahko ravno tako zgreši nasprotnika, kot vas. Če pa nasprotnik vašo stavo pokliče ali poviša, pa ste spet v prednosti, saj vam v prvem primeru pove, da ima v rokah nekaj srednjega, v drugem pa, da je najbrž on tisti z dobrimi kartami. Jasno, možnosti je precej več, lahko da počasi igra monster, ali pa da sumi, da je vaša stava le nadaljevalna. Tu gre pa že za dvonivojsko razmišljanje, kar bom obdelal kdaj drugič. V tem zapisu bi rad le predstavil osnovne koncepte.
Višina nadaljevalne stave? Glavno pravilo je, da se nadaljevalna stava ne sme razlikovati od vrednostne. Če boste ob dejanski roki stavili v velikosti pota, v primeru nadaljevalne pa le dve tretjini, bo imel nasprotnik lahko delo. Če pa te dve vsoti razporejate naključno, pa ste nekje na pravi poti. Dve tretjini pota zagotavljata pot-oddse v vašo korist pri možnem flushu (proti straightu zadostuje že malo manjša stava), vsake toliko časa pa stavite tudi v višini pota, da mora nasprotnik ugibati. V ednini govorim zato, ker se nadaljevalno stavo običajno uporablja predvsem takrat, ko igrate le proti enemu nasprotniku, v primeru treh ali več udeleženih v potu je večja možnost, da je nekdo dejansko zadel flop. A tudi tu se splača občasno nadaljevati s stavo. Dodatne informacije nikoli ne škodijo. Izogibanje stavljenja v določenem vzorcu je sploh glavni namen vsakega dobrega igralca. To pomeni tudi, da ne smete vsakič nadaljevati s stavo. Občasen check vam daje več možnosti za slowplay monster handa, za check-raise z močnimi kartami in pa za lovljenje flusha/straighta. Variranje igre je eden izmed glavnih konceptov dobrega igranja, a pozor - ne sme postati izgovor za slabo igro.
Poizkusna stava je ravno tako blef ali pol-blef in se uporablja takrat, ko je v potu udeleženih več igralcev, vi imate zadnjo (ali izjemoma predzadnjo) pozicijo, nasprotniki pa do vas le checkajo. Lep angleški izraz za to je "uncontested pot", torej nenapaden, neigran pot. Tudi če ste popolnoma zgrešili flop, situacija narekuje, da stavite nekaj malega in tako na lahko poberete pot ali pa vsaj pridobite več informacij. Velikost mora tudi tu varirati, je pa poizkusna stava lahko načeloma tudi manjša od dveh tretjin, odvisno od teksture flopa. Poleg tega z malo manjšo stavo izgubite manj denarja, če ima nekdo boljše karte od vas. Zavedati pa se morate, da z manjšo stavo ponujate ustrezne pot-oddse za lovljenje flusha in straighta. Tu je vse odvisno od števila in vrste nasprotnikov in dobro je poznati stavo, ki običajno zadostuje za foldanje nasprotnikov, ko nimajo nič.
Najboljši igralci niso brez razloga agresivni. Agresiven igralec bo iz svojih kart vedno iztržil največ, saj nasprotniku ne pušča maneverskega prostora. Ne da se poudariti, kako pomebno je biti tisti, ki narekuje tempo. Check in klic sta potezi, ki vam o nasprotniku ne data nobene informacije in vas postavljata v podrejen položaj. Stavite in višajte - pametno.

Opomba: Zapis je namenjen srednje dobrim igralcem, ki želijo izboljšati igro po flopu. Nekateremu bo dotični zapis nekoristen, nekomu bo pomagal izboljšati igro. Težko je pisati o stvareh, ki bi se dotikale vseh igralcev. Prosim za popravljanje morebitnih napak in opozarjanje na stvari, ki sem jih pozabil omeniti, ampak hkrati za toleranco, če imate dotične stvari v malem prstu.

25.2.07

Joj, tris bi imel...

...če ne bi zaprl 44. Marsikdo tako reče, ko na flop pade štirica, ne vem pa, koliko ljudi se zaveda, da pri online pokru to ne drži. V živi igri je to že res, da lahko vidiš, kaj bi imel, čeprav je stvar po vsem brezpomenska in kvečjemu nevarna. O nevarnosti kasneje, najprej zakaj ne bi imel trisa na flopu.
Popolni računalniški random, torej izbira popolnoma naključne številke, ne obstaja. Random generatorji se delijo na dve vrsti - prva za kreiranje naključnih števil meri nek fizični dejavnik, ki se smatra za naključnega, druga pa uporablja le matematične alogritme. Že John von Neumann je dejal, da "Kdor uporablja aritmetično zaporedje za kreiranje naključnih števil, je v stanju greha". Programi, kjer se tega zaporedja ne sme poznati, spletne poker sobe jasno padejo v to kategorijo, nedvomno uporabljajo prvo vrsto. Tako pridejo v poštev npr. gibanje miškinega kazalca, temperatura procesorja, ipd. Ti generatorji so zaradi varnosti večkrat na leto podvrženi strogim statističnim testom, ki zagotavljajo poštenost. Zaradi varnosti se vsaka ulica (street) pri Holdem pokru računa posebej. Karte, ki padejo na flop, se zgenerirajo tik preden se to zgodi in ravno tako se nato na novo izračuna karto na turnu in še enkrat na riverju. Če bi se že vnaprej določile vse karte, bi bila možnost zlorabe preprosto prevelika. Če iz obeh dejstev potegnemo zaključek - če igralec pokliče stavo, namesto da karte zapre, se bodo v vsakem primeru izračunale različne karte. Seveda, lahko ravno tako pade v obeh primerih štirica, tudi dvakrat enaka flopa sta možna, ampak povprečno bi bila flopa različna.

Nevarnost pa tiči v tem, da je človeški spomin lahko zavajajoč. Funkcija filtriranja, ki jo naši možgani uporabljajo v vsakodnevnem življenju, da sprejemajo le pomembne podatke, lahko deluje tudi proti nam. Po večurnem igranju pokra in po nekaj zgornjih primerih – če čebula če ne bi imela – si zapomnimo le tiste situacije, ki bi nam prinesle dobiček in si lahko začnemo misliti, da mogoče pa ne bi bilo slabo malo večkrat vstopiti v igro. Tu ne govorim samo za pare, tudi za npr. pobarvane konektorje. Če podležemo takih mislim (“mater, že trikrat sem foldal, pa vsakič bi mel flush na flopu”) lahko hitro začnemo igrati pod nivojem in posledično z nekaj neumnimi potezami vržemo stran dobro delo prejšnjih par ur.
Tako da naslednjič, raje kot to, kakšne karte so padle na flopu, glejte kako igrajo nasprotniki glede na njihovo igro pred flopom in si zapomnite informacije, ki so dejansko koristne. S konektorji in nizkimi pari pa igrajte, ko vam govorijo v prid pot oddsi in takrat poberite pošastni pot.

12.2.07

Profil: Jamie Gold

Širšemu občinstvu je bilo ime Jamie Gold precej nepoznano, dokler se ni lani junija, 37 let star televizijski producent in nekdanji lovec na talente, z osvojitvijo svetovnega prvenstva v pokru (WSOP) povzpel na sam prestol. Z rekordnih 12.000.000$ težko prvo nagrado je postal prvi igralec, ki je s turnirskimi zaslužki prebil mejo desetih miljonov.

Jamie je diplomiral na UCLA, smer pravo za področje zabavne industrije in najprej začel delati kot agent za talente, a se je kmalu preusmeril v produkcijo in menedžment. Med igralci, ki jih je zastopal, sta tudi Lucy Liu in James Gandolfini (Sopranovi). Jamieva mama je bila strastna igralka pokra, ampak šele sodelovanje z Johnnyem Chanom, ki je kasneje postal tudi Jamiev mentor, je botrovalo večjemu turnirskemu udejstvovanju.

WSOP 2006 je Gold osvojil v velikem slogu. Od četrtega dne naprej je z veliko prednostjo v čipih nadzoroval dominantni položaj in varno prekrižaril vse do samega konca. Njegov slog igre je bil močno kritiziran s strani profesionalnih igralcev, saj je izdajal ogromno informacij o svojih trenutnih rokah - tudi med igro je velikokrat direktno povedal, kakšne karte drži v roki - ampak taktika zavajanja nasprotnika je botrovala k zaletavanju nasprotnikov v dobre karte in odstopanje, ko je bil slabši.

Po osvojenem turnirju pa se je oglasil Crispin Leyser, zastopnik poker družbe Bodog, ki je trdil, da je imel z Jamiem sklenjeno sponzorsko pogodbo za prijavnino na turnir in da mu pripada polovica osvojenega zneska. Sprožil je tudi tožbo in 12 miljonov zelencev je bilo v trenutku zamrznjenih. Pred slabim tednom je bila objavljena novica, da sta stranki sklenili izvensodno poravnavo, a konkretne številke niso bile izdane. Bodog je prekinil sponzorsko pogodbo z izgovorom, da se seli na azijski trg.

Trenutno Gold zabava ameriške gledalce v TV seriji High Stakes Poker. Zabava v smislu, da s svojo igro ne vliva nobenega strahu pri tekmecih in da na trenutke izpade kot prava ovčica. Če citiram Dmunneeja: "No doubt I would love to see Jamie Gold in my cash game every day of the week. He gives ludicrous action, makes horrific bluffs, and can’t go broke at my stakes. Glorious." Spodnji video je naravnost... zlat. Ko legenda Doyle "Texas Dolly" Brunson hladnokrvno pripomne "This is a real money here, Jamie", preprosto ne moreš ostati resen.


10.2.07

Izkrivljen smisel za humor

Očitno je, da PartyPoker vodijo več kot sposobne osebe. Ob vsej zmedi okrog ameriških zakonov in prepovedi sodelovanja bank in spletnih igralnic se niso hoteli kaj dosti izpostavljati in so preprosto prepovedali dostop ameriškim uporabnikom. Na začetku so bili sicer precej popljuvani zaradi te odločitve, ampak se ta poteza vsak dan sproti, ko prebiram bloge ameriških igralcev, s kakšnimi težavami se le-ti srečujejo pri nalaganju denarja in kakšne vsote denarja so še vedno na Nettelerju, izkazuje za pravilno. Odgovorne osebe so se še kako zavedale, da bo ta ukrep povzročil konkreten upad obiska, zato so napele vse svoje moči, da bi ga nadoknadili drugje. In še kako jim je uspelo. Progresivno oglaševanje v Kanadi, Avstraliji ter Evropi, kjer velja izpostaviti predvsem Nemčijo, se je odlično obrestovalo. Že v prejšnjem zapisu sem podal mnenje, da se kaj dosti ni spremenilo, le da imamo namesto ameriških ovc sedaj nemške osle. Verjetno bi tudi konkretne številke potrdile moje besede.

PartyPoker se je končno odločil malce prevetriti tudi turnirje. Za povečanje obiska na denarnih mizah so poskrbeli že par mesecev nazaj, ko so t.i. mikrolimite omogočili vsem igralcem, ne le začetnikom. V tekočem tednu pa so najprej povišali denarne sklade na GTD1 turnirjih , tako so 3,5K GTD, 6K GTD rebuy in 200K GTD povišali na 4K , 8K in 300K. Sploh rebuy je bil več kot potreben tega, saj denarni sklad takorekoč vsak dan preseže 10000$. Na prvih dveh sem reden gost in sem s svojo igro in odstotkom uvrščanja v denar precej zadovoljen. Na nedeljski 300K GTD pa bo potrebno priti skozi satelite, saj mi banka nekako ne dopušča direktnega buyina za 215$ :]. Prenovili so tudi t.i. “Steps” turnirje. Gre za SNGje, ki so v več "stopnicah", nagrade pa so na prvih petih levelih le napredovanja v višji level (oziroma ostanek na istem levelu/padec enega nižje), šele na šestem levelu so dejansko denarne. A konkretne. Do sedaj je bilo vse skupaj zastavljeno preveč ozko, saj so le prva mesta vodila navzgor in je bil obisk mizeren. Sedaj pa so razpon nagrad konkretno povečali in dodali par reklamic. S pričakovanjem velikega števila ovc (pardon, oslov) sem se podal na preizkušnjo in doživel pričakovano. Igre so še bolj oslastične kot SNGji, tako sem že trikrat odletel iz tretje stopnje po naravnost neverjetnih potezah nasprotnikov. Ampak bom vztrajal, čeprav je časovno mogoče malo potratna zadeva.

Včeraj sem med drugim doživel najbolj zategnjeno (tight) mizo, kar si jih je mogoče predstavljati. Igral sem v shootout turnirju, ki je v bistvu kombinacija med SNGji in turnirji na večih mizah. Igralci so razporejeni na mize, nato pa igrajo, dokler ne ostanejo na vsaki mizi le trije. Ti dobijo denar in se nato na novo razporedijo, ter čipe prenesejo v novi level. Zgodba se tu ponovi, levelov je največ 4, v zadnjem levelu pa denar dobijo samo najboljši trije od vseh preostalih. Že zadnjič me je ta sistem navdušil, a je naključni osel poklical moj QQ z A7 in sem tako predčasno pospravil kovčke. Včeraj zvečer je bilo vse skupaj malo boljše. Prvi level sem suvereno ohranjal vodstvo v čipih, dokler me ni pohabil precej zanimiv hand. Na mizi smo bili še štirje, eden s čipi v rahlem zaostanku, tako da sem se odločil za malo bolj zategnjeno igro. Iz big blinda sem le checkal z AJ v 3-way pot. Flop je padel KA7. Stavil sem polovico pota, da vidim kako stojim, UTG je zaprl karte, tretji pa me je le poklical. Postavil sem ga na A9, A8, tam nekje. Turn 7. Malce me je zaskrbelo, da ni slučajno A7, tako da sem checkal in nazaj dobil check. River – 7. Glede na to, da je vse kazalo na razdelitev čipov zaradi kralja na mizi, sem checkal in nasprotnik je stavil približno tretjino pota. Tukaj v bistvu nisem imel kaj dosti izbire, mislim da bi poklical tudi all-in, saj sem ravno te dni videl dva lepa all-in bluffa na očiten split, ki zna pri določenih igralcih sprožiti fold. Izkazalo se je, da je imel nasprotnik v roki A7, tako da sem kar srečno prišel skozi. Mislim, da nisem napravil kakšnih večjih napak. Moral bi sicer povišati pred flopom, ampak je bila situacija taka, da sem imel očitno premoč v po-flop igri. Skratka, zatem je odletel drugi najmočnejši po čipih, ko je zapeljal AQ v AK – nadvse tipično za SNGje, ko osli ne znajo položiti kart, tudi ko sta DVA naspronika na robu izpada. Drugi level sem imel dvakrat veliko srečo. Prvič sem že povsem na začetku iz BBja porinil Q6 v srcu na flopu 5QT z dvema srcema, bil poklican s strani QK, ampak sem ujel šestko, ki me je ohranila živega. Srečno, ampak nisem imel izbire, saj bi me v nasprotnem primeru blindi uničili v dveh krogih. Druga situacija je bila, smešno, spet iz BBja, ko sem s 56 videl zastonj flop K66, slowplayal na flopu, nato pa povišal all-in na stavo na turnu. Nasprotnik je pokazal A6, ampak sem ujel 5 na riverju in prevzel vodstvo v čipih. Spet neznansko srečna poteza, ampak spet nisem imel kaj, odigral sem tako kot je treba. Prav neumno sem se počutil sam sebi, ko sem se dvakrat tako izvlekel, ampak čipi so čipi, kaj hočemo.

V tretjem levelu pa je prišla na vrsto prej omenjena super-zategnjena miza. Že ko je bila polna, skoraj ni bilo videti raisov, le call-bet-fold situacije, ko smo ostali še štirje, pa je to dobilo povsem nove razsežnosti. Na mizi je bil še en Slovenec, ki je nekako deloma razumel sitacijo, ostala dva pa sta se tresla kot šibe na vodi. Če sta stavo poklicala, sem bil prepričan, da držita v roki vsaj najboljši par z najboljšim kickerjem. Situacijo sem jasno izkoristil in tako s krajo blindov in agresivno igro po flopu, ne glede na to kaj sem držal v rokah z lahkoto prišel do vodstva v čipih. Dvakrat sem odigral tudi "Kladivo"2, enkrat sem z njim ukradel blinde, enkrat pa pobral pot na flopu 5QK z dvema pikoma. Can't touch this! Ob prihodu na četrti level pa je sledil trenutek večera. UTG+1 je limpal za 10.000, jaz sem z AKs povišal na 50.000, gumbek me je superekspresno poklical, prvotni klicalec pa je (pametno) zaprl karte. Flop – AK2. Idealno, skoraj prepričan sem bil, da sem proti Ax, zato sem checkal. Gumbek me je potisnil all-in in tukaj v bistvu nisem imel kaj razmišljati in sem poklical. Kaj je držal v roki? Jasno, 22 in JGD3. Sedaj pa naj mi nekdo razloži, kakšen osel, ne, kakšen superosel moraš biti, da v zaključni fazi turnirja, s 16 igralci, kjer so le prvi trije plačani, z 22 pokličeš raise 5xBB, s tem, da imaš povrh vsega še enega igralca za sabo, ki glede na zgodenj klic verjetno drži v rokah višji par od tebe. Tisti ljudje, ki se trudijo z vodenjem PartyPokra imajo očitno dober smisel za humor, saj take superosle nagradijo s trisom na flopu in z mano na drugem koncu mize. Še vedno sem imel v glavi srečna izvleka v drugem levelu, tako da se nisem kaj dosti razburjal. Če že govorimo o humorju, potem zraven nedvomno spada še opis, kako sta bila razbiti moji zadnji dve raketi4. Obakrat je bilo pozno v turnirju, obakrat je bilo preflop all-in, obakrat sem bil poklican s strani manjšega para in obakrat sta nasprotnika povlekla poker. Prvič poker šestk na flopu, drugič poker janezev na turnu. Ne samo, da me premagajo z 18,5% možnosti, povlečejo še 5% kočni hand. Defenitivno dober smisel za humor, ampak malce izkrivljen, če smo pošteni.

Vidi se, da je Dimmy dal takih situacij skozi že nešteto, saj so bile njegove besede včeraj zvečer zlata vredne: “You win some, you lose some, you win some, you lose some, you win a LOT.”



  • 1. GTD = guaranteed, torej turnirji z določenim najmanjšim zagotovljenim denarnim skladom. 10K GTD je turnir, ki bo imel nagradni sklad najmanj 10.000$, ne glede na število prijavljenih.

  • 2. 27o a.k.a "The Hammer". Gre za najslabšo možno kombinacijo začetnih kart, ki je s pojavom poker bloggerjev dobila mitične razsežnosti. K igranju Kladiva nujno sodi tudi citiranje MC Hammerja v text box: "Hammer time!" ali "Can't touch this!" Več si lahko preberete tule

  • 3. JGD = jaz grem domov (IGH = I go home).

  • 4. AA a.k.a Pocket Rockets, American Airlines

  • 6.2.07

    PartyPoker zadnje čase

    Glede na to, da je po sprejetju antigambling bill-a usahnil močan vir dohodka (beri: dolarji s strani ameriških rekreativcev), se tudi po ameriških blogih nenehno sprašujejo, če so igre postale težje. Na PartyPokru se je na začetku kar precej poznalo. Ampak le-ti so prepoved igranja ameriških uporabnikov uspešno nadomestili z izredno promocijo na evropskem, kanadskem in avstralskem trgu. Tako so mize trenutne prepolne Nemcev, ki niti malo ne zaostajajo za američani. Po neumnosti, seveda. Trenutno stanje še najbolje opiše misel naključnega Srba, s katerim sva se srečala na nekaj zaporednih SNGjih: "Jao, što su mi glupi ovi švabe. Kad vidim pun stol švaba, kao da mi je božič." Od smeha sem skoraj padel pod mizo. In dejansko je res tako. Vem, da bi moral biti zadovoljen, ampak po pravici povedano, mi zadnje čase kar malo prekipeva. 6$ SNGji so postali crapshoot contest. Mogoče sem malo pristranski, ker imam zadnje čase konkreten padec, ampak tako, kot sem te dni crackan, nisem bil že dolgo. Ko sem par dni nazaj igral na finalni mizi turnirja, sem se počutil kot v sedmih nebesih. 10 igralcev, ki vedo, za kaj se gre in agresivna, a pametna igra. Tu pa kar stalnica - UTG miniraise s QJ, nato pa klic na raise in all-in reraise. In jasno, QQQJJ na mizo. Eh. Saj v bistvu se ne pritožujem, tudi tiltam ne, le malce sem jezen, ker se ne morem pobrati. Mogoče pa je z mano kaj narobe? Kaj pa če sem jaz ovca?

    PS: crack = razbitje? "Tako, kot me zadnje čase razbijajo, me niso že dolgo"; tilt=vreči iz tira? "ampak vseeno me ne vržejo iz tira"

    4.2.07

    Ironično, pretiravanje z moje strani

    Party Poker, No Limit Holdem Tournament
    Blinds: t100/t200, 10 players
    Converter

    Stack sizes:
    UTG: t8405
    Hero: t6370
    UTG+2: t2930
    MP1: t2805
    MP2: t6660
    MP3: t3705
    CO: t1630
    Button: t9800
    SB: t3500
    BB: t2320

    Pre-flop: (10 players) Hero is UTG+1 with K♣ A♥
    UTG raises to t400, Hero raises to t1200, 5 folds, Button raises to t2800, 3 folds, Hero calls t1600 (pot was t4700).

    Flop: 4♣ 6♣ 9♦ (t6300, 2 players)
    Hero checks, Button bets t2800, Hero folds.

    Results:
    Final pot: t6300

    Hand mi ne da miru, ko sem po turnirju malo razmislil, sem dojel, da sem odigral katastrofalno. Glede na to, da še vedno igram večinoma SNGje, mi še vedno manjka dojemanje globjega pomena handa, ne samo trenutnega. Minimalni raise UTG ne pomeni nič, recimo da ga postavimo na KQ, velikost mojega reraisa je tudi kar prava. Do tu vse lepo in prav. Ampak ko je big stack še povišal, bi preprosto moral zapret. Glede na to, da oba sediva na dokaj spodobnih stackih, nad povprečjem, je rang njegovih rok kristalno jasen: AA, KK, AKs, AK. Pa tudi QQ, glede na to, da raise vrne več informacij kot call. Jaz sem imel v glavi le to, da hočem videti flop. Ampak cena je bila preprosto previsoka, glede na to, da sem izven pozicije. V vsakem primeru bi bil na flopu v podrejenem položaju in bi me morebiten dvoboj proti AA in KK lahko stal turnirja. Ob takem flopu, kot je padel, pa sem preprosto moral odigrati check-call, saj nimam glede na PF akcijo in na posledično velik pot nič maneverskega prostora. t5000 bi zadostovalo za miren prihod na večje blinde, tako pa nisem ulovil nobenega handa več in sem se poslovil pred denarjem. Hja, AK nima zastonj imena véliki spolzki [Big Slick]. Nasprotnik je na koncu pokazal hand, če koga zanima - v komentarjih.

    Sem pa prišel še na eno finalno mizo, tokrat na 6$ 7 Card Stud. Spet sem prišel v zelo slabem stanju, tako da sem moral kmalu poriniti A72, vse v kari, ampak sem se zaletel v KK3, s še enim K na četrti ulici [fourth street] in mi ni uspelo povleči flusha. A vseeno, šesto mesto od 59 igralcev ni tako slabo, glede na to, da stud igram bolj za zabavo. Še kdo drug?

    2.2.07

    Spet malo navzgor

    Glede na to, da sem v zadnjem tednu in pol padel na SNGjih za kakšnih 25 buyin-ov, je rezultat iz današnjega 1k GTD lep obliž na rane. In na bankroll, seveda.

    Na finalno mizo sem prišel v zelo slabem stanju, z 80.000 čipi, povprečje pa je bilo nekje okrog 300.000. Nekaj časa sem pridno kradel blinde, nato pa sem končno dobil malce bolj spodoben hand. Z AQ sem iz UTG+1 povišal standardno 3xBB, dobil sem en klic s strani UTG+3. Flop je bil Q8Q, meni tako ali tako ni preostalo nič drugega kot all-in za preostanek žetonov, na srečo je imel nasprotnik KQ in sem podvojil. Čez nekaj handov sem spet z AQ flopnil straight in spet podvojil. Ironično, šesti igralec je izpadel tako, da je - preigral AJ. Iz UTG je le limpnil za 30k, jaz sem mu sledil iz UTG+4, nato pa je SB povišal na 250K. Že tu sem se odločil za fold, ko je pa še BB porinil all-in za 500K, pa res ni bilo nobenega dvoma več. UTG je po malo razmišljanja poklical, jaz in SB sva zaprla. Big blind je imel KK, jasno. Ko smo prišli do treh, sem bil spet krepko v zaostanku, 150K proti 550K in 2000K. Spet sem napadel blinde in uspelo mi je priti do 850K, kjer smo bili vsi trije izenačeni. Sledil je grd hand, kjer sem iz SB povišal z A7s, na flopu pa A27. A kaj, ko je BB v roki držal 22. Glede na to, da je bilo jasno, da bo slej ko prej odločala le sreča, sta bila fanta dovolj poštena in smo se odločili za split. Another job well done!

    Kako (ne) igrati AJ

    Hoyazo je v svojem zadnjem zapisu konkretno stresel jezo nad tistimi igralci, ki pretiravajo z igranjem AJ. Zapis je res vreden branja, saj bo zagotovo sprožil smeh pri tistih igralcev, ki ta dejstva dobro poznajo in neredko izgubljajo dvoboje AK proti AJ ipd. Ravno overplay-i takih začetnih rok so lahko še kako nevarni za srednje dobrega igralca. Kot tudi Hoyazo pove, AJ ni slab začetna roka, daleč od tega. Ampak v vsakem trenutku, od takrat ko vstopimo v pot, pa do zadnje stave na riverju, se moramo zavedati, da smo "švoh". Vedno moramo računati na to, da smo ali dominirani s strani močnejšega asa, ali pa premagani s strani višjega para. Tako da ob morebitnem (konkretnem) re-raisu s strani legitimnega igralca ne smemo kaj dosti razmišljati. V zgodnjih fazah SNGjev (in turnirjev nasploh) se dogajajo izpadi prav na ta način, A9 proti AK, AJ proti QQ...
    Vsakič, ko pišem o pokru, se srečam z isto težavo. S prevajanjem ustaljenih angleških izrazov. Glede na to, da imam rad slovenščino, bi najraje prevedel vsako stvar, ampak pogosto rezultat izpade malo bedasto. Že izrazi, kot so "hand" ali pa nominacije končnih petih kart izpadejo precej lepše in bolj razumljivo v angleščini. Poizkusil pa bom vsake toliko časa najti kakšen lep slovenski izraz. Mislim, da za začetnike ne bi škodil niti slovarček nekje ob strani.
    "Overplay" je že eden takih, ki bi si zaslužil prevod. Gre za zelo uporaben izraz, ki pomeni pretiravanje pri igranju določenega handa, kar je tipična lastnost igralcev, ki so dojeli pomen začetnih rok, ampak niso pa še osvojili občutka, kdaj so, kljub dobri začetni roki, že premagani. Direkten prevod bi bil "nadigrati", ampak v slovenščini se ta izraz uporablja za "z boljšo igro doseči premoč". Malce brskanja po SSKJ nam ponudi "preigrati - z igranjem preglasiti, preseči", ki bi lahko bil primeren. Mnenja?
    P.S: Kaj pa mogoče drug prevod za over: čez-igrati, prek-igrati?

    1.2.07

    Test CSS hand converterja

    Party Poker, No Limit Holdem Tournament
    Blinds: t20/t40, 10 players
    Converter

    Pre-flop: (10 players) Hero is UTG with 9♥ 9♣
    Hero calls t40 (pot was t60), UTG+1 calls t40 (pot was t100), UTG+2 calls t40 (pot was t140), MP1 calls t40 (pot was t180), MP2 folds, MP3 calls t40 (pot was t220), 2 folds, SB calls t20 (pot was t260), BB checks.

    Flop: 8♥ 9♦ Q♠ (t280, 7 players)
    SB checks, BB checks, Hero checks, UTG+1 checks, UTG+2 checks, MP1 checks, MP3 checks.

    Turn: 9♠ (t280, 7 players)
    SB checks, BB, folds, Hero checks, UTG+1 bets t280, 4 folds, Hero calls t280 (pot was t560).

    River: 2♥ (t840, 2 players)
    Hero checks, UTG+1 bets t840, Hero raises all-in t1680, UTG+1 calls all-in t680.

    Results:
    Final pot: t3880

    Eurobear: vnh
    Hero: ty
    kieron0701: nice play
    Hero: ty2
    Hero: i luv them nines
    Hero: ;)
    kieron0701: lol



    No ja, ni ravno bleščeče, manjkajo končni rezultati, ampak avtor obljublja nadgradnjo na verzijo 2.0, ki naj bi stvar še izboljšala. Je pa boljše kot navaden hand history...

    Tris Blogov

    Ja, vem, preveč časa imam. In preveč idej. Za osebnim in dizajnersko-angleškim še poker blog. Mogoče res pretiravam, ampak ob vsakodnevnem prebiranju zapisov ameriških poker-bloggerjev nisem mogel mimo dejstva, da je naša online poker scena eno veliko mrtvilo. Slovenski poker forum bolj kot ne sameva, pametnih vprašanj skoraj ni, nekaj ljudi se vseeno trudi pametno odgovarjati. Ameriški soborci pa kljub totalitaristično-kapitalističnemu režimu njihove predrage deželice prirejajo online blogger turnirje, se v živo srečujejo po casinojih in se družno utapljajo v alkoholu. Kot me je opozoril Dimmy, se mora najti za to prava skupina ljudi, s podobnimi interesi (ne samo poker, temveč tudi pisanje in želja po druženju), najbrž tudi ob pravem času. Glede na to, da na SNGjih na PartyPokru dnevno srečujem slovenske igralce, mislim, da nam ljudi ne primanjkuje. Glede na to, da le-ti običajno igrajo precej dobro in da se Slovenci nasploh štejemo za inteligenten narod, nam torej ne manjka tudi znanja. Zakaj potem praktično ni poker blogov? Smo res tako nevoščljivi, da nočemo svojega znanja ali idej deliti z drugimi? Ali nočemo, da bi drugi vedeli, da nam trenutno ne gre vse po načrtih? Kakorkoli že, poizkusiti baje ni greh. Pred vami je tako poizkus. Poizkus osveževanja slovenske poker-blogger scene.
    Blog povprečnega igralca pokra služi običajno predvsem kot ventil za spuščanje pare ob grdih bad-beatih in serijah srečnih crackov s strani neumnih nasprotnikov, torej kot psihoterapevtsko sredstvo. Potrudil pa se bom, da bo tega čim manj in zato več zanimivih handov z analizo, dogodkov iz sveta pokra, ipd. Če ima kdo željo po občasnem pisanju, pa se mu ne da odpirati bloga, lahko brez strahu prispeva material. Tako mi je pomoč že obljubil Mitja, upam, da bo kaj prispeval tudi Dimmy. Sam se posvečam predvsem turnirjem - SNG in MTT, tako da bom pisal večinoma o tem. Glede na to, da se očitno rad igram z grafiko, trenutno delam na grafični preobleki PartyPokra, upam, da bo končana čimprej. Na pol napisan imam “Texas Hold'em vodič za začetnike”, mogoče bo nekoč luč sveta zagledalo tudi kaj tiskanega. Mislim, da bo naslednji mesec ali dva več ukvarjanja s temi stvarmi, kot pa dejanskega igranja pokra, saj mi ga trenutne razmere več ali manj onemogočajo. Sem namreč na izmenjavi v Španiji, stanujem v študentskem domu, kjer imamo internet le v “računalniški sobi”, v le-tej pa ni ogrevanja in je zato v teh mesecih premraz za večurno sedenje za računalnikom. Posledično, za resno igranje pokra. Dotična soba se opolnoči tudi zaklene, zadnje dni pa sem povrh vsega še malo zbolel, tako da sem res raje na toplem v sobi.
    Naj bo to za prvi zapis dovolj, kaj bolj tematsko obarvanega pa v naslednjih dneh.

    P.S: Če kdo ve še za kakšen slovenski poker blog, naj pusti link v komentarjih.